Naše najbolj znane risanke za otroke in največji junaki
V zadnjih desetletjih smo si na naših televizijskih zaslonih ogledali precej različnih junakov risanih serij. Mnoge risanke, ki se jih spomnimo še danes in hitro rečemo, da so »legendarne«, so se vrtele še v prejšnji državi Jugoslaviji. Žal slovenske risanke mednje v glavnem ne sodijo. Zares popularne so bile le domače Zverinice iz Rezije.
V Jugoslaviji so se risanke na splošno delale redko, še najbolj znan je bil v Zagrebu narejen Profesor Baltazar. No, tudi slovenske risanke so pustile vtis pri otrocih in malokdo ve, da je bil v naši produkciji narejen rakun Bojan, ki ga še danes včasih zavrtijo na televiziji.
Risanke po posameznih državah
Seveda so po svetu izjemno znane in popularne ameriške risanke, denimo serija risank Looney Toones z različnimi junaki, ki so prišli iz studiev Warner Bros. Pri nas so se še posebej v prejšnjem sistemu veliko vrtele češke risanke.
Zelo popularna sta bila Palček Smuk in Krtek, kasneje pa Pat in Mat v risanki A Je To!. Zelo poseben, a malce manj štorast junak, je bil madžarski Gustav, še posebej prikupna pa sta bila poljska Lolek in Bolek.
https://www.youtube.com/watch?v=b2_AGB8GhLk
Mnogi se spomnijo tudi Sport Billya, ki je sicer narejen v ZDA (tako kot Snorčki), a v osnovi za nemški trg. Prav nemška risanka je denimo Čebelica Maja. Naslednji velik junak je bil Hrabri Mišek (britanski agent po zgledu Jamesa Bonda), ki so ga predvajali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 2015 pa ga je BBC obudil in pričel izdelovati v modernejši preobleki. Žalostna Barbapapa je prišla iz Francije, Stripy in Toffsy iz Italije, Smrkci pa so belgijski junaki. Pravzaprav pa je to za marsikoga popolnoma nepomembno. Risanke so se torej izdelovale po vsem svetu, distribucija risanih junakov pa je lepo zaokrožila po planetu.
Slovenske risanke kot sinhronizacija
Slovenske sinhronizacije so dobile po Evropi že veliko nagrad, med prvimi, ki se jih spomnimo, pa so gotovo Smrkci. Liki v njih so dobili odlične glasove, ki so postali kultni in ljudje, ne samo otroci, so jih pričeli oponašati in še danes se vsi spomnijo »a je še daleč Ata Smrk?«. Kasneje so se sinhronizirane risanke pričele vse bolj vrteti v kinih. Ker si je marsikdo želel slišati originalne glasove, so kmalu uvedli večerno predstavo za starejše, ki ni bila sinhronizirana. Med bolj znane takšne risanke sodijo celovečerne risanke iz studia Walta Disneya ter denimo Garfield. Sinhronizirane seveda v resnici niso slovenske risanke, a otroci jih imajo za svoje, saj lahko glavne junake dobro razumejo, zato je kvalitetna sinhronizacija v času, ko otroci odraščajo in si pridobivajo besedni zaklad še kako pomembna.